DomovZANIMIVOSTI

VILENICA – PRVA TURISTIČNA JAMA NA SVETU: Vilenica je prva turistična jama na svetu. Organizirani obiski potekajo že od daljnega leta 1633.

POMEMBNI OBISKOVALCI: Prvi častitljiv obiskovalec je bil leta 1660 avstrijski cesar Leopold I, ki si je med obiskom kobilarne v Lipici ogledal tudi jamo. Vilenico je obiskalo še kar nekaj kronanih glav: kralj Ferdinand (1790), cesar Leopold II. (1790 in 1791), cesar Franc I. (1816 in 1818), saški kralj Friderik II. (1836). Med pomembnimi obiskovalci v 18. stoletju naj omenimo še naravoslovca Balthasar-ja Haquet-a.

PRVA VPISNA KNJIGA: Leta 1821 so v Vilenici uvedli vpisno knjigo, ki jo hranijo na Inštitutu za raziskovanje Krasa (ZRC SAZU) v Postojni. V njo je bilo do leta 1889 vpisanih več kot 2000 tujih in domačih obiskovalcev.

PESNIŠKI NAVDIH: Raznovrstnost kapniških oblik in njihova barvitost sta vzpodbudili Benečana Giuseppeja Campagnionija, da je o Vilenici napisal epsko pesnitev in jo posvetil svoji izvoljenki Aspaziji.

POZITIVNA ENERGIJSKA ČRTA PRED JAMO VILENICO: Na travniku pred jamarskim domom je Marko Pogačnik, ki se ukvarja z geomantijo, postavil kamne iz lipiškega kamnoloma, na katerih so vklesani kozmogrami ali kineziogrami. Ti predstavljajo povezanost človeka s podzemnim svetom. Mimo jame poteka tudi Zmajeva črta (pozitivna energijska črta).

KOBILARNA LIPICA: Kobilarna Lipica je dom lipicancev – ene najstarejših kulturnih pasem konj. Njen začetek sega v 16. stol. (ustanovljena leta 1580) in od tega obdobja dalje se je celotna prostorska ureditev oblikovala v funkciji osnovne dejavnosti – reje lipicanca.

BOTANIČNI VRT SEŽANA: Začetki botaničnega vrta v Sežani segajo v leto 1848. Urejati ga je začel Tražačan Giovanni Scaramangà di Hiccolo Cavaliere, ob robu svoje vile Mirasasso (občudovalec kamna). Ker je bil velik ljubitelj botanike, je na vrtu gojil rastlinske vrste iz različnih delov sveta, ki uspevajo še danes in jih lahko spoznavamo s sprehodom po vrtu.

VOJAŠKI MUZEJ TABOR LOKEV: Vojaški muzej domuje v obrambnem stolpu – Taboru, ki je bil zgrajen leta 1485. V muzeju sta, z zbirko uniform ter pripadajočo opremo in oborožitvijo, predstavljeni prva in druga svetovna vojna.

KOSOVELOVA DOMAČIJA, TOMAJ: V vasi Tomaj stoji Kosovelova domačija, kjer je znani slovenski pesnik Srečko Kosovel (1904-1926) preživel del svoje mladosti. V hiši so razstavljeni delno ohranjeni osebni predmeti pesnika ter stanovanjska oprema celotne družine.

VAS ŠTANJEL: Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu, znano predvsem po svojem starem jedru. Večina arhitekturnih značilnosti stavb sega v obdobje 16. in 17. stol., ko je naselje doživelo višek razvoja. Pomemben pečat je arhitekturi naselja v času med obema vojnama pustil tudi arhitekt Maks Fabiani.

MUZEJ SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV, DIVAČA: Muzej slovenskih filmskih igralcev je nastanjen v sklopu Škrateljnove hiše – rojstne hiše slovenske igralke Ide Kravanja – Ita Rine (1907-1979). V muzeju sta na ogled razstavi posvečeni Ita Rini ter slovenskim filmskim igralcem.

PARK ŠKOCJANSKE JAME: Škocjanske jame so jamski sistem, ki je zaradi svojega naravnega in kulturnega pomena, vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Jamski sistem predstavljajo ponor notranjske Reke, udorne doline ter podzemne dvorane in kanjon velikih dimenzij.

DIVAŠKA JAMA: Divaška jama leži na območju med Divačo in Lokvijo. Jama je v celoti dolga 700m (500m je je urejene za turistični obisk).

ŽIVI MUZEJ KRASA: skriti čudež narave z zakladnico kraških pojavov. S tipičnimi kraškimi pojavi: vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in seveda podzemne jame, meri preko 700 hektarov.  Predstavlja naravno in kulturno dediščino značilnega Krasa, razteza se med Sežano, Lipico in bivšo slovensko-italijansko mejo, vzdolž povezovalne osi po stari avstro-ogrski cesti Sežana – Bazovica. V okviru muzeja so urejene tematske in čezmejne rekreacijske poti, ter označene zanimive točke. Izbrano območje Živega muzeja Krasa predstavlja območje t.i. klasičnega krasa z največjo gostoto kraških pojavov, z velikim številom zavarovanih naravnih vrednot in zavarovanih naravnih območij.